Delež kmečkega prebivalstva se tako kot na celotnem območju Goričkega tako tudi v Vidoncih iz leta v leto zmanjšuje.
V času po drugi svetovni vojni se je zelo povečal delež polkmetov, ki obdelujejo zemljo po službi. V zadnjem času se je na veliko razmahnilo tudi vikendarstvo.
Kmetovanje v vasi je predvsem sodobno in strojno, saj le z uvedbo agrotehniških in agrokemičnih sredstev ter novih kmetijskih strojev kmetijstvu prinaša dohodek.
Glede na namen je kmetijstvo predvsem polikulturno in samooskrbno, saj kmetje prideluje hrano samo zase oz. svojo družino.
Največji delež med kategorijami rabe tal predstavlja gozd. Sledijo travniki, kateri se povečujejo zaradi opuščanja njiv. Njive so večinoma v nižjih predelih vasi, najdemo pa jih tudi na površju z večjimi nakloni, kar pa otežuje strojno obdelovanje, najmanjši delež zavzemajo vrtovi. Nekatere kmetije imajo tudi pašnike, precej pa je vinogradov in sadovnjakov.
Najpomembnejšo kmetijsko panogo v vasi predstavlja poljedelstvo s pridelovanjem predvsem koruze (za silažo in za zrnje), žit (pšenica ječmen žito, oves), krompirja, krmne pese in buč, iz katerih pridobivajo bučno olje v zasebnih oljarnah na podeželju. Druga pomembna panoga je živinoreja, in sicer prašičereja, nekaj govedoreje in perutninarstvo, ena kmetija pa se ukvarja tudi z ovčjerejo. Pomembna panoga je tudi vinogradništvo, s katerim se nekateri ukvarjajo intenzivno. Gojijo mnoge zelo znane sorte vinske trte, kot na primer: Chardonay, Sauvignon, Laški rizling, Renski rizling, Modra Frankinja…
Veliko hiš pa ima v okolici še brajde (šmarnica, jurka), ki so poleti prijetno zatočišče pred soncem. Tudi sadjarstvo je v precejšnji meri prisotno v vasi. Ponekod najdemo sadovnjake z novejšimi sortami sadja, vsaka hiša pa ima sigurno tudi starejša sadna drevja jabolk, hrušk in sliv, iz katerih mnogi še danes pridelujejo žganje.
V vasi je prisoten trend zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva, kmetijske pridelave in krčenje kmetijskih površin, kar je povezano z depopulacijo. Država to skuša omiliti s subvencijami, z namenom preprečevati zaraščanje površin. Suša in ostale vremenske ujme kot so nevihte s točo v zadnjih letih povzročajo vse hujše posledice in predstavljajo za kmete, kot tudi za ostale vaščane velik problem. Kljub finančnim sredstvom, ki jih kmetje zaradi posledic le tega lahko pridobijo s strani države, predstavlja to za njih veliko nezadovoljstvo in negotovost.